V današnjem času se znova in znova srečujem z ljudmi katerim je položaj, ki ga zasedajo v službi neverjetno zameglil razum. Še posebej tistim, ki so položaj zasedli glede na zveze, ki jih imajo in ne glede na njihovo strokovnost, znanje, izobrazbo ...
Kar ne razumem je to, ali so ti ljudje res tako zelo ozki v svojem razmišljanju, da si resnično mislijo, verjamejo, da je položaj na delovnem mestu, tisti, ki naredi človeka?!
Se res ne zavedajo, da položaj ni večen, da se stvari v življenju obračajo in, da lahko kaj kmalu pristanejo med ljudmi na katere danes gledajo zviška. Se ne zavedajo, da bodo na koncu ostali sami oz. med sebi enakimi?
Človek z veliko začetnico je človek, ki mu slava, položaj ... nikoli niso in nikoli ne bodo stopili v glavo. To je človek, ki bo vedno znal prisluhniti sočloveku ne glede na to kako na tesnem bo s časom. to je človek, ki si ne misli, da mu položaj na delovnem mestu daje možnost, da se do ostalih obnaša kot prepotenten bedak.
Ja, človek z veliko začetnico je človek, ki ostane zvest samemu sebi in temu kar je. To je človek, ki se zaveda, da nič ni večno, da ljudje niso samoumevni, da se je potrebno za vse stvari v življenju boriti in v ljudi vlagati...

Na momente se zdi, kot da ta vrsta ljudi počasi izumira ... Žalostno ...

Kot pravi Maya Angelou: ˝Ljudje bodo pozabili, kaj ste govorili, ljudje bodo pozabili, kaj vse ste naredili, vendar ne bodo pozabili, kako so se v vaši družbi počutili.˝


Sambad - Odnosi med nami
www.odnosimednami.si