četrtek, 27. februar 2014

Sreca

Sedim v kotu.V temi.Sama.V mojem zivljenju je ogromno ljudi,le tebe ni vec.Tebe,ki si mi polepsal vsak dan.Tebe, ki si me znal nasmejati.Tebe, ki si me znal ljubiti.Tako kot nihce doslej in kot nihce nikoli vec.Sel si.Nepricakovano.Krivicno.Za vedno.Ne jocem, ker te ni vec.Ne jocem,ker nikoli ne bom vec obcutila tvojega objema.Jocem, ker sem srecna.Srecna,ker sem imela ta privilegij, da sem te imela....na zalost je vsak od nas  ze ali se bo,obcutil odhod ljubljene osebe.Ko se to zgodi se velikokrat sprasujemo kaj bi lahko se naredili, na koliko nacinov bi lahko pokazali, da je bil za nas pomemben,ljubljen.... Na cakajmo na cas,ko bo vse prepozno, pokazimo to danes,sedaj, v tem trenutku.V nasih zivljenjih ne smejo biti ljubljene osebe obravnavane kot samoumevne.Obravnavajte jih kot redke, dragocene diamante, kajti to v resnici tudi to,le da to vcasih uvidimo prepozno.Dosti prepozno...

Ni komentarjev:

Objavite komentar