Čas nazaj sem se spraševala kakšen tip vzgoje je pravilen. Tudi danes se. Rada bi poznala vzgojne metode, ki učinkujejo vedno in povso, a jih žal še vedno ne. Kar pa danes zagotovo vem je to, da ne razumem kako je lahko na svetu toliko razvajenih, egoistično usmerjenih otrok, katerih glavni cilj je, da se zmrdujejo nad vsem in vsemi. To so otroci, ki jih starši vneto učijo, da se svet vrti samo okrog njih, da so vsi ostali otroci slabši, da se ne sme deliti, da se pa lahko v vsakem primeru vzame, ker pač, konec koncev, svet se le vrti okrog njih in njim mora biti vse in vedno na voljo.
Da niti ne govorim, da se te otroke ne uči reči prosim, hvala ... ampak daj in daj takoj. Dober dan, dober večer ... kaj je že to? In starši stojijo poleg teh svojih otrok kot, da so poosebljeni bogovi. A za koliko časa? Starši pozabljajo, da takšni otroci prej ali slej vzorec obnašanja prenesejo tudi na njih in šele takrat se zavejo kaj so naredili. Kako so jih naučili. Celo otroštvo so jih učili, da je spoštovanje brez veze, da se deliti ne sme, da se stvari mora zahtevati .... kako lahko pričakujejo, da to ne bodo preslikali tudi na njih? Starši so konec koncev v njihovem pogledu le sredstvo za dosego cilja. Žalostno, a še kako resnično. Dajte svojemu otroku neizmerno ljubezen, učite ga, da deli s tistimi, ki imajo manj od njega. Naučite ga pozdraviti, poklepetati s starejšimi, naučite ga da je srečen.
Srečen ni otrok, ki ima vse, srečen je tisti otrok, ki se zaveda, da ima vse, pa čeprav lahko nima nič.

Sambad - Odnosi med namiwww.odnosimednami.si