Pravijo, da se veličina človekovega značaja najbolje pokaže v načinu kako se odzove na situacije, ki mu niso všeč. Res je tako. Ko gre vse lepo in dobro, so ljudje večinoma vsi nasmejani, dobre volje, prijazni z vsemi. No, vsaj velika večina od njih je takšnih. Ko pa zalomi, nastane problem. Kar naenkrat stvari ne štimajo več. In kaj je takrat najlepše narediti - zagreniti življenje tistemu, ki mu gre dobro. Konec koncev, zakaj bi se on imel lepo, če se pa jaz nimam. Jaz sem tisti, ki sem pomemben. Okrog mene se mora vrteti ves svet. Kdaj bodo ljudje razumeli, da se svet ne vrti samo in izključno okrog njih. Kdaj bodo razumeli, da je sreča odvisna od nas samih in ne od zunanjih okoliščin, dogodkov ... Kdaj bodo razumeli, da je lepo biti vesel za nekoga drugega, tudi, če tebi v tistem trenutku ne gre ravno najbolje. Najbrž, da nikoli. Ti ljudje so v očeh velike večine ljudi, bogi. Oni so žrtve. Njim se godi krivica. Svet je samo do njih nepravičen. Namesto, da ves svoj čas zapravijo za smiljenje samimim sebi, za uničevanje lepih trenutkov drugim, naj ga raje zapravijo zato, da vzamejo življenje v svoje roke in naredijo nekaj iz njega. Tako bodo lahko srečni oni in ljudje, ki jih obkrožajo.

Sambad - Odnosi med nami
www.odnosimednami.si

http://www.elektronske-knjige.si/knjiga-ko-se-danes-ozrem-nazaj-maja-gerbec.html